Skip to Content
Odgovori na ključna vprašanja

Odgovori na ključna vprašanja

Delitev in obračunavanje stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah, naj bi bilo z uvedbo prilagojenega Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju »Pravilnik«) bolj pravično. Pri stanovalcih, ki so se soočali s težavami in jih težko reševali, se pojavljajo različna vprašanja. Zbrali smo nekaj ključnih vprašanj in nanje odgovorili. Preverite, če so med njimi tudi vaša.
Pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo!
Odgovoren Moj.gs ekipa
Zadnja posodobitev 06/10/2025
Člani 2
Vgradnja delilnikov, ogrevalni sistem
Vgradnja delilnikov, ogrevalni sistem
Predogled
  1.   Kakšno funkcijo imajo delilniki stroškov za toploto?
  2. Delilniki omogočajo določitev deležev stroškov toplote za posamezne dele stavbe, za ogrevanje in za pripravo tople vode. V skladu z Energetskim zakonom morajo lastniki posameznih delov vgraditi merilne naprave, ki omogočajo ugotavljanje dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe. Za te naprave je v Pravilniku uporabljen skupen izraz »delilniki« stroškov toplote. Na osnovi odčitkov z delilnikov se potem določijo porabniški deleži, ki so osnova za določitev deležev stroškov za toploto posameznih delov stavb.

  3. Za delitev stroškov toplote za ogrevanje se kot delilniki uporabljajo merilniki toplote ali pa tudi »delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih«. Za delitev stroškov toplote za pripravo tople vode se kot delilniki uporabljajo vodomeri za toplo vodo.

  4.   Za katero vrsto delilnikov se naj odločimo lastniki?
  5. Pravilnik določa, da morajo lastniki vgraditi merilnike toplote. Za delitev stroškov za ogrevanje je v posamezne dele stavbe v osnovi potrebno vgraditi merilnike toplote. Za delitev stroškov za pripravo tople vode je v posamezne dele stavbe potrebno vgraditi vodomere tople vode. Merilniki toplote in tudi vodomeri tople vode morajo ustrezati meroslovnim predpisom, po katerih jih je treba overiti vsakih pet let.

  6. Če toplota za ogrevanje vstopa v posamezni del stavbe na več mestih, se lahko uporabljajo tudi delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih. V tem primeru morajo biti vsi delilniki na radiatorjih v stavbi iste vrste in istega tipa. Delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih, morajo ustrezati predpisanemu standardu SIST EN 834 in jih ni treba overjati, njihova običajna življenjska doba pa je 10 let.

  7.   Katerim standardom oziroma predpisom morajo ustrezati delilniki?
  8. Delilniki za namestitev na radiatorje morajo biti izdelani v skladu standardom SIST EN 834.

  9. Merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo merilne instrumente. Gre za Zakon o meroslovju in Pravilnik o merilnih instrumentih, za področje pa je pristojen Urad RS za meroslovje.

  10.   Ali je potrebno delilnike overiti?
  11. Po meroslovnih predpisih se lahko uporabljajo le overjeni merilniki toplote in vodomeri tople vode. Rok za overjanje teh merilnih naprav je vsakih pet let.

  12. Delilnikov, ki so nameščeni na radiatorje, ni treba overjati, imajo pa omejeno življenjsko dobo ki jo predpiše proizvajalec in običajno traja 10 let.

  13.   Ali lahko etažni lastniki s 100 % soglasjem odločijo o uporabi delilnikov, ki jim je pretekel rok uporabe ali pa niso overjeni?
  14. Vgradnja delilnikov je obvezna in ni predmet izbire. Če delilniki niso overjeni ali jim je pretekla življenjska doba, se šteje, kot da niso vgrajeni, saj ne izpolnjujejo pogojev, ki jih zahteva Pravilnik.

  15.   Kakšna je življenjska doba delilnikov za namestitev na radiatorje?
  16. Običajna življenjska doba delilnikov za namestitev na radiatorje je 10 let.

  17.   Zakaj je zahteva, da morajo biti delilniki iste vrste in tipa postavljena samo za delilnike, ki se namestijo na radiatorje, ne pa tudi za merilnike toplote in vodomere?
  18. V primeru delilnikov na radiatorjih je zahteva po isti vrsti in tipu postavljena zato, ker odčitki delilnikov različnih tipov ali proizvajalcev niso primerljivi.

  19. Za merilnike toplote in vodomere za toplo vodo zahteva ni potrebna. V primeru merilnikov toplote in vodomerov se lahko tudi le del teh odčitava daljinsko, drugi del pa ročno, saj vsi tipi merilnikov toplote merijo količino porabljene toplotne energije, vodomeri pa količino porabljene tople vode.

  20.   Kako mora biti delilnik za na radiatorje združljiv z ogrevalnim sistemom ?
  21. Tako, da omogoča namestitev na radiator in indikacijo porabe toplote. Delilnika, namenjenega za namestitev na radiatorje, ni mogoče namestiti na druga grelna telesa, kot so konvektorji ali talna gretja.

  22.   Je potrebno delilnike namestiti tudi v skupnih prostorih?
  23. Običajno ne. Poraba toplote v skupnih delih stavbe je zajeta v delu stroškov za toploto za ogrevanje, ki se med posamezne dele stavbe deli po ključu ogrevane površine.

  24.   Kako vemo, da so delilniki na radiatorjih pravilno nameščeni?
  25. Delilniki morajo biti nameščeni na radiatorje v skladu z navodili proizvajalca. Običajno se jih namesti na sredino dolžine in na okoli 75 % višine radiatorja, merjeno od spodaj navzgor. Pri dolgih radiatorjih se namesti dva ali več delilnikov.

  26.   Ali so na voljo državne spodbude za vgradnjo delilnikov? Kaj pa za druge ukrepe učinkovite rabe energije?
  27. Finančne spodbude za nakup in vgradnjo delilnikov stroškov toplote niso na voljo, ker je vgradnja obvezna.

  28. So pa na voljo finančne spodbude za prenovo ogrevalnih sistemov (vgradnjo termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in druge ukrepe) ter za izolacijo stavb. Finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih kreditov za ukrepe za zmanjšanje porabe energije in rabo obnovljivih virov energije nudi Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.

  29.   Zakaj se uporablja izraz »delilniki stroškov toplote« in ne »merilnik porabe toplote« ?
  30. Ne glede na vrsto merilnih naprav (delilniki, ki se namestijo na radiatorje, vodomeri ali merilniki toplote), so vse uporabljajo v funkciji delilnikov stroškov toplote. Merilna naprave indicira porabo posameznega dela glede na vsoto vseh posameznih delov. Tudi v primeru, če so za posamezna stanovanja vgrajeni merilniki toplote, vsota tako izmerjene porabe toplote vseh posameznih delov zaradi vmesnih izgub ni enaka izmerjeni porabi toplote celotne stavbe.

  31.   Ali kažejo delilniki na radiatorjih kilovatne ure?
  32. Delilniki, ki so nameščeni na radiatorjih, ne kažejo kilovatnih ur. Elektronski delilniki, ki se najpogosteje vgrajujejo, štejejo enote porabe. Pri tem sta dve možnosti:
      • pri montaži se delilnik nastavi na nazivno toplotno moč radiatorja. V tem primeru delilnik šteje enote porabe, ki so sorazmerne količini toplote, ki jo odda radiator,

      • delilnik se ne nastavi, zato šteje enote porabe enako ne glede na velikost radiatorja, ki se upošteva računsko v postopku delitve stroškov.

  33. Priporoča se prva možnost, saj lahko samo v tem primeru uporabniki primerjajo oddajo toplote radiatorjev med seboj, kar jim daje jasno sliko o porabi toplote.

  34.  Je za pravično delitev stroškov po Pravilniku potrebno v razvodu centralnega ogrevanja zagotoviti ustrezen pretok, pritisk in temperaturo vode za vse radiatorje, ne glede na oddaljenost od črpalke?
  35. Da, priporoča se, da je razvod centralnega ogrevanja hidravlično uravnotežen, vendar to ni področje, ki bi ga urejal Pravilnik. Za pravilno obratovanje in vzdrževanje skupnega ogrevalnega sistema so odgovorni lastniki oz. upravnik.

  36.   Ali Pravilnik določa kakšna mora biti minimalna temperatura v stanovanju?
  37. Ne, ker to ni področje, ki bi ga urejal Pravilnik. Projektiranje, vzdrževanje in obratovanje stavb in njihovih ogrevalnih sistemov je določeno v predpisih, izdanih na podlagi zakona o graditvi objektov in stanovanjskega zakona.
Uporaba pravilnik
Uporaba pravilnik
Predogled

  1.  Ali se Pravilnik uporablja v vseh večstanovanjskih stavbah?
  2. Pravilnik se obvezno uporablja v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki imajo:
      • štiri ali več posamezne dele (stanovanja, lokali,…) in

      • skupen sistem ogrevanja in/ali skupen sistem priprave tople sanitarne vode.

  3. Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem ogrevanja, nima pa skupnega sistema za pripravo tople vode, se uporabljajo samo določbe za ogrevanje.

    Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem za pripravo tople vode, nima pa skupnega sistema ogrevanja, se uporabljajo samo določbe, ki se nanašajo na toplo sanitarno vodo.

    Pravilnik se ne uporablja:

    • v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli (npr. manj kot štirimi stanovanji),

    • v večstanovanjskih stavbah, ki imajo individualne naprave za ogrevanje (etažna centralna kurjava na plin v vsakem stanovanju, električne peči v vsakem stanovanju, ….), se ne uporablja za ogrevanje,

    • v večstanovanjskih stavbah, kjer imajo individualne naprave za pripravo tople sanitarne vode (električni bojlerji v vsakem stanovanju, …), se ne uporablja za toplo sanitarno vodo,

    • v večstanovanjskih stavbah, v katerih ima vsak posamezni del svojo toplotno podpostajo, v kateri se individualno pripravlja topla voda in ogrevanje.


  4.  Ali se Pravilnik uporablja za stanovanja, ki niso priključena na skupni ogrevalni sistem?
  5. Če posamezna stanovanja niso priključena na skupni ogrevalni sistem in tako stanje ni posledica kršenja gradbenih in stanovanjskih predpisov ter lastniki teh stanovanj po pogodbi o medsebojnih razmerjih do ogrevalnega sistema nimajo nobenih obveznosti (npr. v primerih, ko se je centralno ogrevanje v večstanovanjske hiše skladno s projektom vgradilo naknadno v samo nekatere enote), potem se Pravilnik uporablja le za preostala stanovanja, torej tista stanovanja, ki so priključena na skupni ogrevalni sistem.

  6. Iz veljavnih gradbenih in stanovanjskih predpisov tudi ne izhaja in ni razvidno, da bi bilo dopustno, da bi se lastniki v večstanovanjski stavbi, kjer so načrtovane in vgrajene inštalacije za določen način ogrevanja, lahko odločili, da se iz enotnega načina ogrevanja odklopijo in si sami (individualno) uredijo ogrevanje za svoje stanovanje.

  7.  Ali se Pravilnik uporablja, če delilniki niso vgrajeni?
  8. Pravilnik se uporablja v vseh primerih večstanovanjskih stavb z več kot štirimi posameznimi deli, ki imajo centralno ogrevanje oziroma centralno pripravo sanitarne tople vode, in določa način delitve stroškov za toploto tudi če delilniki niso vgrajeni.

  9.  Ali se Pravilnik uporablja v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli?
  10. Ne, način delitve stroškov za toploto v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli določa Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb.

  11.  Ali se Pravilnik uporablja v stavbah, v katerih je razvod toplote napeljan do toplotnih podpostaj, ki služijo tako za pripravo tople vode in tudi za ogrevanje posameznih delov stavb?
  12. Za stavbe, v katerih ima vsak posamezni del svojo toplotno podpostajo, ker na nivoju stavbe ni ločenega sistema centralnega ogrevanja in sistema centralne priprave tople vode, se Pravilnik ne uporablja. V teh primerih se stroški za toploto delijo na osnovi splošnega načela Stvarnopravnega zakonika, torej glede na solastniške deleže, razen če se lastniki s pogodbo ne dogovorijo drugače. V slednjem primeru pa se lahko še vedno smiselno uporabijo nekatere določbe Pravilnika.

  13.  Ali Pravilnik upošteva manjša ogrevalna telesa, ki jih uporabljam poleg centralnega ogrevanja?
  14. Pravilnik določa način delitve le za skupne ogrevalne sisteme, zato pri delitvi skupnih stroškov ne more upoštevati individualnih sistemov temveč le tiste, ki so v skupni rabi in lasti vseh etažnih lastnikov.

  15.  Ali se stroški delijo za vsako stavbo posebej ali za vse stavbe s skupno kotlovnico skupaj?
  16. Za vsako stavbo posebej. Meritve toplote, ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode, so po Energetskem zakonu obvezne za vsako stavbo posebej. To se nanaša na vse stavbe, tako na tiste, ki se s toploto oskrbujejo iz sistema daljinskega ogrevanja, ki se izvaja kot javna služba, kot tudi tiste stavbe s skupno kotlovnico.

  17.  Ali je Pravilnik tisti predpis, ki določa obveznost vgradnje delilnikov?
  18. Ne, obveznost vgradnje določa Energetski zakon. Pravilnik določa le način delitve stroškov za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroškov za gorivo v primeru skupne kurilne naprave (skupne kotlovnice po Stanovanjskem zakonu ali skupnega kotla ene večstanovanjske stavbe), to je stroškov, ki so odvisni od količine porabljene toplote. To velja tako za toploto za ogrevanje, kot tudi za toploto za pripravo tople sanitarne vode.

  19.  Ali Pravilnik določa način delitve vseh stroškov za ogrevanje?
  20. Ne, Pravilnik določa le način delitve tistih stroškov, ki so odvisni od količine toplote, ki jo posamezna stavba porabi. To so stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja in stroški za gorivo v skupni kotlovnici. Drugi stroški za toploto, ki niso odvisni od količine porabljene toplote oziroma goriva, se delijo po Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb. To velja za priključno moč v primeru oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja, priključno moč za zemeljski plin, kemično pripravo vode za ogrevanje, dimnikarske storitve, plače kurjača ter druge obratovalne stroške kotlovnice.

  21.  Ali Pravilnik določa način delitve stroškov za količino porabljene tople vode?
  22. Merjenje vode urejajo drugi predpisi. Način delitve stroškov za samo vodo ureja Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. To se nanaša na vso vodo (tekočino), tako hladno kot toplo.
Vpliv lege
Vpliv lege
Predogled
Vpliv lege

V večstanovanjskih in drugih stavbah je vpliv lege na porabo ogrevanja lahko različen za posamezne enote, saj vsaka enota lahko izkorišča sončno energijo in toplotne tokove v drugačnem obsegu, odvisno od svoje lege, nadstropja, orientacije in sosednjih objektov. 

Tukaj so ključni vplivi lege na posamezne enote v zimskih mesecih:

  • Stanovanja v zgornjih nadstropjih: Stanovanja na vrhu stavbe so običajno najbolj izpostavljena zunanjim temperaturnim spremembam, ker so najslabše zaščitena pred zunanjimi vplivi. V zimskih mesecih so lahko bolj hladna, saj so bližje strehi, ki ni vedno optimalno izolirana. Zaradi tega je večja potreba po ogrevanju, saj toplotna izguba preko strehe lahko predstavlja pomemben delež celotne izgube toplote v stanovanju. Vendar pa so ta stanovanja lahko tudi bolj izpostavljena sončni svetlobi, če je streha oblikovana tako, da omogoča pasivno ogrevanje.

  • Stanovanja na južni strani stavbe: Enote, ki se nahajajo na južni strani stavbe, so pogosto izpostavljene večjemu številu sončnih ur čez dan. To pomeni, da v zimskih mesecih prejmejo več naravne svetlobe, kar pripomore k naravnemu segrevanju prostorov. Kljub temu, da bo ogrevanje še vedno potrebno, bo poraba manjša zaradi pasivnega ogrevanja, ki ga zagotavlja sončna energija. To velja predvsem za tiste enote, ki imajo velika okna ali steklene površine na južni strani, saj omogočajo neposreden vdor sončne svetlobe.

  • Stanovanja na severni strani stavbe: Stanovanja na severni strani so bolj izpostavljena hladnejšim zunanjim temperaturam, ker prejemajo manj sončne svetlobe, predvsem pozimi. To pomeni, da bodo ta stanovanja v zimskih mesecih potrebovala več energije za ogrevanje, saj toplota iz notranjih prostorov hitro uhaja skozi stene, okna in streho. Zunanje hladne temperature dodatno poslabšajo toplotne razmere v teh enotah, zato je potrebno natančno upravljanje ogrevanja in dobra izolacija, da se omeji prekomerna poraba energije.

  • Stanovanja v nižjih nadstropjih: Stanovanja, ki se nahajajo v nižjih nadstropjih večstanovanjske stavbe, so običajno bolj zaščitena pred neposredno izpostavljenostjo zunanjim temperaturam in močnejšimi vetrovi. Vendar pa so ta stanovanja pogosto bolj izpostavljena hladnim talnim površinam, če ni dobro izolirana podlaga, kot so kleti.

  • Stanovanja ob zunanji steni (sosednje enote): Enote, ki mejijo na zunanje stene, so bolj izpostavljene toplotnim izgubam. Zunanje stene namreč omogočajo večji izhod toplote v zimskih mesecih. Tudi sosednje enote lahko vplivajo na porabo energije; na primer, če so sosednje enote nezadostno ogrevane, lahko to povzroči večje toplotne izgube, zaradi česar se mora ogrevanje povečevati.


Korekturni faktorji omogočajo pravičnejšo delitev stroškov za ogrevanje med stanovanji z različno lego. Stanovanja na izpostavljenih legah (vogalnih, pritličnih in zgornjih) potrebujejo zaradi večjih toplotnih izgub tudi več energije za ogrevanje glede na ostala stanovanja. V kolikor se porabniški deleži ne bi korigirali s korekturnimi faktorji, lastniki v »sendviču« ne bi bili zainteresirani za toplotno izolacijo ovoja stavbe, lastniki v vogalnih legah pa bi bili nemočni, saj sami ne morejo toplotno izolirati fasade svojih stanovanj.

Za posamezne dele stavbe z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) in zato z nadpovprečno porabo toplote za ogrevanje, se porabniški deleži s pomočjo korekturnih faktorjev ustrezno zmanjšajo. Korekturni faktorji za izenačitev vpliva lege posameznih delov v stavbi se določijo glede na celotne toplotne izgube posameznih delov stavbe.

Korekturne faktorje izračuna izvajalec delitve po enačbi iz 15. člena Pravilnika na osnovi podatkov o celotnih toplotnih izgubah posameznih delov stavbe. Podatke o celotnih toplotnih izgubah mu je dolžan posredovati upravnik oziroma etažni lastniki, kadar stavba nima upravnika.

V takem primeru pogoji za delitev stroškov za toploto po Pravilniku niso izpolnjeni, saj so korekturni faktorji obvezen parameter delitve. V takem primeru se stroške deli po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.

Pravilnik določa, da se celotne toplotne izgub izračunajo na osnovi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah (PURES), in predpisa, ki ureja podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice, kjer je v prilogi 5 določena tudi natančna metodologija za izračun toplotnih izgub posameznega stanovanja. Pri izračunu se za toplotne prehodnosti transparentnih delov elementov zunanje površine stavbe privzamejo največje dovoljene vrednosti skladno s PURES, poleg tega pa se še privzame naravno prezračevanje posameznih delov stavbe s stopnjo izmenjave zraka 0,50 h-1.

Izračun je zahteven, zato ga lahko naredi le izkušen strokovnjak gradbene fizike.

Izdelovalec izračuna celotnih toplotnih izgub za namen korekturnih faktorjev ne potrebuje licence, mora pa imeti izkušnje in znanja na področju gradbene fizike, saj izračun ni enostaven.

Strošek za lastnike predstavlja pridobitev ustreznih podatkov o celotnih toplotnih izgubah.

Priporočljivo je, da se izračune o celotnih toplotnih izgubah naroči skupaj z izdelavo energetske izkaznice, saj je za lastnike stanovanj to cenovno ugodneje kot naročanje dveh storitev posebej.

Pravilnik določa, da je korekturne faktorje potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika 2010, se lahko (ni pa nujno) uporabljajo še do 1.1.2025. V primerih, ko korekturni faktorji niso bili določeni na osnovi strokovnih izračunov celotnih toplotnih izgub, se priporoča njihova ponovna določitev v skladu z zahtevami veljavnega Pravilnika.

Korekturni faktorji, ki so bili določeni na osnovi pravilnika, ki je veljal od 4.11.2015 do 23.9.2016, se štejejo za skladne z veljavnim Pravilnikom.

Ne glede možnost uporabe "starih" korekturnih faktorjev, je te v vsakem primeru potrebno določiti na novo, če se izvedejo posegi na zunanjem ovoju stavbe, ki imajo vpliv na celotne toplotne izgube.

Celoten ovoj stavbe (stene, streha in plošča proti tlom oziroma kleti) so skupni del, ki je v lasti vseh lastnikov posameznih delov. Zato si vsi lastniki delijo stroške, ki nastajajo na teh elementih.

Da, korekturni faktorji izračunani na osnovi celotnih toplotnih izgub oz. po metodologiji 15. člena Pravilnika so obvezni parameter delitve.

Ne, uporaba korekturnih faktorjev je obvezna.

Teoretično da, v praksi pa takih primerov ni.

Če korekturni faktorji niso izračunani oz. določeni v skladu s Pravilnikom, potem se njegovih določb ne da izvajati in je potrebno stroške za toploto deliti po splošnem načelu Stvarnopravnega zakonika oz. po solastniških deležih.