Odgovori na ključna vprašanja

Delitev in obračunavanje stroškov za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah, naj bi bilo z uvedbo prilagojenega Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju »Pravilnik«) bolj pravično. Pri stanovalcih, ki so se soočali s težavami in jih težko reševali, se pojavljajo različna vprašanja. Zbrali smo nekaj ključnih vprašanj in nanje odgovorili. Preverite, če so med njimi tudi vaša.

Pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo!

Start this Course

Odgovoren	Moj.gs ekipa
Zadnja posodobitev	06/10/2025
Člani	2

Vsebina
Ocene

Način delitve stroškov

Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po Pravilniku?
Po Pravilniku se delijo stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroški za gorivo, ki se porabi v skupni kotlovnici. Gre za stroške, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto oziroma gorivo za stavbo.
Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po pravilniku o upravljanju?
Po pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb se delijo stroški za: dimnikarske storitve, obratovalni stroški kotlovnice in stroški za kemično pripravo vode za ogrevanje ter stroški za priključno moč.
Kaj je namen razdelilnika stroškov?
Izvajalec delitve stroškov na osnovi postopkov Pravilnika izdela razdelilnik stroškov, ki podaja deleže stroškov posameznih delov stavb, posebej za toploto za ogrevanje in posebej za toploto priprave tople vode. Razdelilnik sam torej še ne vsebuje denarnih zneskov, ampak samo deleže, ki so poleg skupnega zneska stroškov potrebni za obračun.
Kateri podatki so potrebni za določitev deleža stroškov za ogrevanje mojega stanovanja?
Potrebni so odčitki delilnikov konkretnega stanovanja ter tudi odčitki z delilnikov vseh drugih stanovanj. Za določitev deležev stroškov morajo biti znane tudi ogrevane površine stanovanj.
Ali se stanovanjski in poslovni del v kombiniranih stavbah obravnavata ločeno?
Da. V primeru stanovanjsko–poslovnih in poslovno–stanovanjskih stavb, se stroški najprej razdelijo na stanovanjski in poslovni del, nato pa se vsak obravnava posebej.
Če so nameščene merilne naprave, se stroški med stanovanjski in poslovni del delijo na podlagi izmerjene porabe, če jih ni, se delijo po priključni moči, če tudi teh podatkov ni, pa po razmerju površine (ne ogrevane površine, saj gre za osnovni princip delitve skupnih stroškov iz Stvarnopravnega zakonika).
Kako se razdelijo celotni stroški za toploto na ogrevanje in na pripravo tople vode?
Energetski zakon določa, da je za vsako stavbo potrebno ločeno meriti toploto za ogrevanje in toploto za pripravo tople sanitarne vode.
Pravilnik določa način delitve tudi, če toplota za pripravo tople vode ni posebej merjena. Za stavbe, v katerih se meri volumen porabljene tople vode celotne stavbe, so v prilogi Pravilnika enačbe, po katerih se lahko določi poraba toplote oziroma goriva za pripravo tople vode.
Stroški za ogrevanje in stroški za pripravo tople vode se določijo na osnovi celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo z upoštevanjem deleža porabe toplote za ogrevanje in pripravo tople vode.
Kakšen je osnovni postopek določitve porabniških deležev za ogrevanje?
Najprej se na podlagi odčitkov iz delilnikov določijo osnovni porabniški deleži posameznih stanovanj. Ti se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, da se izniči vpliv lege ter nato preračunajo na ogrevano površino. Porabniški deleži stanovanj se navzdol omejijo na 40% povprečja na m2, navzgor pa omejijo na 300 % povprečja na m2. Pri stanovanjih pri katerih odčitki z delilnikov niso na razpolago, se porabniški deleži določijo glede na delež njihove ogrevane površine oz. po določbah 11. in 12. člena Pravilnika. Na koncu se vsi porabniški deleži še preračunajo, tako da je njihova vsota enaka 100 %.
Zakaj Pravilnik ne določa natančnega deleža stroškov, ki se delijo po porabi?
V Pravilniku je v 10. členu določen razpon (50 % do 80 %), v katerem se lahko giblje del stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Drugi del stroškov (20 % do 50 %) pa se deli po ključu ogrevane površine. V drugem delu je zajeta toplota, ki se ne meri – toplota za ogrevanje skupnih prostorov, toplota, ki jo oddaja cevni razvod, in toplota, ki prehaja med posameznimi enotami. Ker so stavbe glede porabe toplote, ki se ne meri, različne, višina deleža stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev, ne more biti določena s Pravilnikom.
Ali se pri obračunu v prehodnem obdobju, denimo jeseni, ko radiatorje uporablja manj kot polovica stanovalcev, upošteva odčitke delilnikov ali kvadraturo stanovanja?
Pri obračunu stroškov ogrevanja stanovanj se upošteva oboje, odčitke delilnikov in tudi ogrevana površina, tako v prehodnih obdobjih kot tudi v najhladnejših mesecih. Stroški se namreč delijo na del, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (v deležu 50 – 80 %) in preostali del, ki se ga obračuna po ogrevani površini.
Če se stroški za ogrevanje stavbe delijo npr. 70 % glede na porabniške deleže in 30 % po ogrevani površini, ali mora biti isto razmerje tudi za delitev stroškov toplote za pripravo tople sanitarne vode?
Ne. Delež stroškov za toploto, ki se deli po porabniških deležih (10. člen), določi izvajalec delitve posebej za ogrevanje in posebej za toplo vodo. Delež oz. razmerje je lahko seveda tudi enako, v splošnem pa ni.
Kako se določijo porabniški deleži za ogrevanje?
Izvajalec delitve stroškov odčita delilnike in na osnovi odčitkov določi porabniške deleže posameznih enot. Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, določi porabniške deleže po ključu ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3. Za enote z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) se s korekturnimi faktorji porabniški deleži ustrezno zmanjšajo.
Kako se določijo porabniški deleži za toplo vodo?
Porabniške deleže stroškov za toploto za pripravo tople vode se določi sorazmerno z odčitki delilnikov (vodomerov za toplo vodo). Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, se določi porabniške deleže na osnovi deleža števila uporabnikov, v poslovnem delu pa na osnovi deleža ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3.
Kako se določijo stroški za ogrevanje v primeru odsotnosti odčitkov (npr. okvara delilnikov), če lastnik ni kriv?
Če ni odčitkov delilnikov takega posameznega dela, se zanj porabniški delež za ogrevanje določi na osnovi deleža ogrevane površine.
V primerih, ko je za posamezni del stavbe zaradi objektivnih okoliščin odsoten le podatek posameznega delilnika, so pa na voljo podatki ostalih, Pravilnik ne prepoveduje uporabe strokovno utemeljene ocene manjkajočega merilnega podatka, če se pri naslednjem obračunskem obdobju upošteva dejanski odčitek.
Kako se določijo stroški, če nobeno stanovanje nima vgrajenih delilnikov?
Tako stanje je sicer neskladno z Energetskim zakonom, če pa se slučajno pojavi, ima Pravilnik tudi za tak primer določen ključ delitve, to je po ogrevani površini.
Kdaj se namesto ogrevane površine uporabi ogrevana prostornina?
Namesto ogrevane površine se v izračunih uporabi ogrevana prostornina, če se povprečna višina vsaj enega posameznega dela razlikuje od drugih posameznih delov stavbe za več kot 10 %.
Ali je zaradi spuščenih stropov (npr. Knauf) potrebno pri delitvi stroškov ogrevanja uporabljati ogrevano prostornino?
Prostor med prvotnim stropom in spuščenim stropom še vedno predstavlja lastnino posameznega etažnega lastnika in ne skupnih delov. Ta vmesni prostor se prav tako ogreva, zato ni razlogov, da bi v primeru spuščenih stropov in posledično več kot 10 % razliki v višini pri izračunu uporabljali ogrevano prostornino.
Ali lahko stroške za toploto delimo po svojih pravilih, če o tem lastniki dosežemo 100 % soglasje?
Ne, v vseh primerih, kjer je uporaba Pravilnika obvezna, je obvezna tudi uporaba vseh pravil, ki jih ta določa.
Ali 5. odstavek 10. člena Pravilnika lastnikom omogoča popolnoma svoboden način delitve?
Ne. V 5. odstavku 10. člena Pravilnika je določeno: »Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se stroški za ogrevanje ali pripravo tople vode med posamezne dele stavbe lahko razdelijo drugače, če se lastniki dogovorijo o načinu delitve s 100 % soglasjem in obvestijo o tem izvajalca delitve.«
To določilo se nanaša izključno na določbe prvega do četrtega odstavka 10. člena, torej le na razmerje dela stroškov, ki se obračuna po porabniških deležih in preostalega dela, ki se obračuna po površini. Tako lahko lastniki s 100 % soglasjem odločijo, da se jim stroški za toploto obračunajo 90 % po porabniških deležih in 10 % po površini ali celo 100 % po porabniških deležih.
Ali lahko stroške za toploto delimo neposredno po delilnikih?
Ne, neposredne delitve po odčitkih delilnikov Pravilnik ne omogoča. Pravilnik pa omogoča, da s 100 % soglasjem lastniki odločijo tudi o npr. 100 % obračunu po porabniških deležih in nič po ogrevani površini. Porabniški deleži se res določijo na osnovi odčitkov delilnikov, vendar je v postopku njihove določitve treba upoštevati še druge določbe Pravilnika, to je uporabo korekturnih faktorjev, spodnjo in zgornjo omejitev porabniških deležev, itd..
Zakaj v 11. členu Pravilnika ni določeno kaj so »objektivne okoliščine«?
Vse objektivne okoliščine je v Pravilniku nemogoče določiti, zato je uporabljena le pavšalna navedba. Pomembno je, da je v naslednjem členu navedeno, kdaj gre za krivdo lastnika.
Kako se določi porabniški delež za ogrevanje, če lastnik ni vgradil delilnikov ali pa jih ne dovoli odčitati?
Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov po lastni krivdi, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 3. Na enak način se porabniški delež določi tudi v primerih, če lastnik:
1. - ni zagotovil vgradnje delilnikov,
  - ni zagotovil pravilne vgradnje delilnikov,
  - ni zagotovil vgradnje delilnikov ustreznega tipa,
  - ne zagotovi odčitavanja delilnikov zaradi onemogočenega vstopa v posamezni del stavbe,
  - ne zagotovi overitve merilnika toplotne energije ali vodomera tople vode,
  - namerno poškoduje ali odstrani delilnike,
  - ne javi poškodbe delilnikov,
  - ne zagotovi popravila ali zamenjave delilnikov,
  - ravna v nasprotju z 8. členom tega pravilnika ali
  - izvede nedovoljen poseg v skupni sistem za ogrevanje (npr. vgradnja dodatnega grelnega telesa, vgradnja naprave za gretje sanitarne tople vode s toploto iz ogrevalnega sistema).

Opozoriti velja tudi na to, da bi v primeru, ko je lastnik v svojem posameznem delu oziroma stanovanju posegel v sistem skupnega ogrevanja, lahko šlo tudi za kršitev 15. člena Stanovanjskega zakona.

View all

Način delitve stroškov

Predogled

Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po Pravilniku?
Po Pravilniku se delijo stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroški za gorivo, ki se porabi v skupni kotlovnici. Gre za stroške, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za dobavljeno toploto oziroma gorivo za stavbo.
Kateri stroški za ogrevanje in pripravo tople vode se delijo po pravilniku o upravljanju?
Po pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb se delijo stroški za: dimnikarske storitve, obratovalni stroški kotlovnice in stroški za kemično pripravo vode za ogrevanje ter stroški za priključno moč.
Kaj je namen razdelilnika stroškov?
Izvajalec delitve stroškov na osnovi postopkov Pravilnika izdela razdelilnik stroškov, ki podaja deleže stroškov posameznih delov stavb, posebej za toploto za ogrevanje in posebej za toploto priprave tople vode. Razdelilnik sam torej še ne vsebuje denarnih zneskov, ampak samo deleže, ki so poleg skupnega zneska stroškov potrebni za obračun.
Kateri podatki so potrebni za določitev deleža stroškov za ogrevanje mojega stanovanja?
Potrebni so odčitki delilnikov konkretnega stanovanja ter tudi odčitki z delilnikov vseh drugih stanovanj. Za določitev deležev stroškov morajo biti znane tudi ogrevane površine stanovanj.
Ali se stanovanjski in poslovni del v kombiniranih stavbah obravnavata ločeno?
Da. V primeru stanovanjsko–poslovnih in poslovno–stanovanjskih stavb, se stroški najprej razdelijo na stanovanjski in poslovni del, nato pa se vsak obravnava posebej.
Če so nameščene merilne naprave, se stroški med stanovanjski in poslovni del delijo na podlagi izmerjene porabe, če jih ni, se delijo po priključni moči, če tudi teh podatkov ni, pa po razmerju površine (ne ogrevane površine, saj gre za osnovni princip delitve skupnih stroškov iz Stvarnopravnega zakonika).
Kako se razdelijo celotni stroški za toploto na ogrevanje in na pripravo tople vode?
Energetski zakon določa, da je za vsako stavbo potrebno ločeno meriti toploto za ogrevanje in toploto za pripravo tople sanitarne vode.
Pravilnik določa način delitve tudi, če toplota za pripravo tople vode ni posebej merjena. Za stavbe, v katerih se meri volumen porabljene tople vode celotne stavbe, so v prilogi Pravilnika enačbe, po katerih se lahko določi poraba toplote oziroma goriva za pripravo tople vode.
Stroški za ogrevanje in stroški za pripravo tople vode se določijo na osnovi celotnih stroškov za toploto oziroma gorivo z upoštevanjem deleža porabe toplote za ogrevanje in pripravo tople vode.
Kakšen je osnovni postopek določitve porabniških deležev za ogrevanje?
Najprej se na podlagi odčitkov iz delilnikov določijo osnovni porabniški deleži posameznih stanovanj. Ti se nato korigirajo s korekturnimi faktorji, da se izniči vpliv lege ter nato preračunajo na ogrevano površino. Porabniški deleži stanovanj se navzdol omejijo na 40% povprečja na m2, navzgor pa omejijo na 300 % povprečja na m2. Pri stanovanjih pri katerih odčitki z delilnikov niso na razpolago, se porabniški deleži določijo glede na delež njihove ogrevane površine oz. po določbah 11. in 12. člena Pravilnika. Na koncu se vsi porabniški deleži še preračunajo, tako da je njihova vsota enaka 100 %.
Zakaj Pravilnik ne določa natančnega deleža stroškov, ki se delijo po porabi?
V Pravilniku je v 10. členu določen razpon (50 % do 80 %), v katerem se lahko giblje del stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev. Drugi del stroškov (20 % do 50 %) pa se deli po ključu ogrevane površine. V drugem delu je zajeta toplota, ki se ne meri – toplota za ogrevanje skupnih prostorov, toplota, ki jo oddaja cevni razvod, in toplota, ki prehaja med posameznimi enotami. Ker so stavbe glede porabe toplote, ki se ne meri, različne, višina deleža stroškov za toploto, ki se razdeli na posamezne enote na osnovi porabniških deležev, ne more biti določena s Pravilnikom.
Ali se pri obračunu v prehodnem obdobju, denimo jeseni, ko radiatorje uporablja manj kot polovica stanovalcev, upošteva odčitke delilnikov ali kvadraturo stanovanja?
Pri obračunu stroškov ogrevanja stanovanj se upošteva oboje, odčitke delilnikov in tudi ogrevana površina, tako v prehodnih obdobjih kot tudi v najhladnejših mesecih. Stroški se namreč delijo na del, ki se obračuna na osnovi odčitkov delilnikov oz. po porabniških deležih (v deležu 50 – 80 %) in preostali del, ki se ga obračuna po ogrevani površini.
Če se stroški za ogrevanje stavbe delijo npr. 70 % glede na porabniške deleže in 30 % po ogrevani površini, ali mora biti isto razmerje tudi za delitev stroškov toplote za pripravo tople sanitarne vode?
Ne. Delež stroškov za toploto, ki se deli po porabniških deležih (10. člen), določi izvajalec delitve posebej za ogrevanje in posebej za toplo vodo. Delež oz. razmerje je lahko seveda tudi enako, v splošnem pa ni.
Kako se določijo porabniški deleži za ogrevanje?
Izvajalec delitve stroškov odčita delilnike in na osnovi odčitkov določi porabniške deleže posameznih enot. Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, določi porabniške deleže po ključu ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3. Za enote z izpostavljeno lego (na vogalu, v zgornjem nadstropju, nad neogrevano kletjo itd.) se s korekturnimi faktorji porabniški deleži ustrezno zmanjšajo.
Kako se določijo porabniški deleži za toplo vodo?
Porabniške deleže stroškov za toploto za pripravo tople vode se določi sorazmerno z odčitki delilnikov (vodomerov za toplo vodo). Za enote, za katere ni podatkov z delilnikov iz objektivnih okoliščin, se določi porabniške deleže na osnovi deleža števila uporabnikov, v poslovnem delu pa na osnovi deleža ogrevane površine. Če ni podatkov z delilnikov po krivdi lastnika, pa se slednje deleže še pomnoži s faktorjem 3.
Kako se določijo stroški za ogrevanje v primeru odsotnosti odčitkov (npr. okvara delilnikov), če lastnik ni kriv?
Če ni odčitkov delilnikov takega posameznega dela, se zanj porabniški delež za ogrevanje določi na osnovi deleža ogrevane površine.
V primerih, ko je za posamezni del stavbe zaradi objektivnih okoliščin odsoten le podatek posameznega delilnika, so pa na voljo podatki ostalih, Pravilnik ne prepoveduje uporabe strokovno utemeljene ocene manjkajočega merilnega podatka, če se pri naslednjem obračunskem obdobju upošteva dejanski odčitek.
Kako se določijo stroški, če nobeno stanovanje nima vgrajenih delilnikov?
Tako stanje je sicer neskladno z Energetskim zakonom, če pa se slučajno pojavi, ima Pravilnik tudi za tak primer določen ključ delitve, to je po ogrevani površini.
Kdaj se namesto ogrevane površine uporabi ogrevana prostornina?
Namesto ogrevane površine se v izračunih uporabi ogrevana prostornina, če se povprečna višina vsaj enega posameznega dela razlikuje od drugih posameznih delov stavbe za več kot 10 %.
Ali je zaradi spuščenih stropov (npr. Knauf) potrebno pri delitvi stroškov ogrevanja uporabljati ogrevano prostornino?
Prostor med prvotnim stropom in spuščenim stropom še vedno predstavlja lastnino posameznega etažnega lastnika in ne skupnih delov. Ta vmesni prostor se prav tako ogreva, zato ni razlogov, da bi v primeru spuščenih stropov in posledično več kot 10 % razliki v višini pri izračunu uporabljali ogrevano prostornino.
Ali lahko stroške za toploto delimo po svojih pravilih, če o tem lastniki dosežemo 100 % soglasje?
Ne, v vseh primerih, kjer je uporaba Pravilnika obvezna, je obvezna tudi uporaba vseh pravil, ki jih ta določa.
Ali 5. odstavek 10. člena Pravilnika lastnikom omogoča popolnoma svoboden način delitve?
Ne. V 5. odstavku 10. člena Pravilnika je določeno: »Ne glede na določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se stroški za ogrevanje ali pripravo tople vode med posamezne dele stavbe lahko razdelijo drugače, če se lastniki dogovorijo o načinu delitve s 100 % soglasjem in obvestijo o tem izvajalca delitve.«
To določilo se nanaša izključno na določbe prvega do četrtega odstavka 10. člena, torej le na razmerje dela stroškov, ki se obračuna po porabniških deležih in preostalega dela, ki se obračuna po površini. Tako lahko lastniki s 100 % soglasjem odločijo, da se jim stroški za toploto obračunajo 90 % po porabniških deležih in 10 % po površini ali celo 100 % po porabniških deležih.
Ali lahko stroške za toploto delimo neposredno po delilnikih?
Ne, neposredne delitve po odčitkih delilnikov Pravilnik ne omogoča. Pravilnik pa omogoča, da s 100 % soglasjem lastniki odločijo tudi o npr. 100 % obračunu po porabniških deležih in nič po ogrevani površini. Porabniški deleži se res določijo na osnovi odčitkov delilnikov, vendar je v postopku njihove določitve treba upoštevati še druge določbe Pravilnika, to je uporabo korekturnih faktorjev, spodnjo in zgornjo omejitev porabniških deležev, itd..
Zakaj v 11. členu Pravilnika ni določeno kaj so »objektivne okoliščine«?
Vse objektivne okoliščine je v Pravilniku nemogoče določiti, zato je uporabljena le pavšalna navedba. Pomembno je, da je v naslednjem členu navedeno, kdaj gre za krivdo lastnika.
Kako se določi porabniški delež za ogrevanje, če lastnik ni vgradil delilnikov ali pa jih ne dovoli odčitati?
Pri delitvi stroškov za toploto za ogrevanje se lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov po lastni krivdi, določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine, ki se pomnoži s faktorjem 3. Na enak način se porabniški delež določi tudi v primerih, če lastnik:
1. - ni zagotovil vgradnje delilnikov,
  - ni zagotovil pravilne vgradnje delilnikov,
  - ni zagotovil vgradnje delilnikov ustreznega tipa,
  - ne zagotovi odčitavanja delilnikov zaradi onemogočenega vstopa v posamezni del stavbe,
  - ne zagotovi overitve merilnika toplotne energije ali vodomera tople vode,
  - namerno poškoduje ali odstrani delilnike,
  - ne javi poškodbe delilnikov,
  - ne zagotovi popravila ali zamenjave delilnikov,
  - ravna v nasprotju z 8. členom tega pravilnika ali
  - izvede nedovoljen poseg v skupni sistem za ogrevanje (npr. vgradnja dodatnega grelnega telesa, vgradnja naprave za gretje sanitarne tople vode s toploto iz ogrevalnega sistema).

00:00

0 0

Vloga lastnikov, izvajalcev delitve in obračuna

Predogled

O čem se morajo odločiti oz. sporazumeti lastniki?
Zagotavljanje delitve in obračuna stroškov za toploto po porabi je obveznost lastnikov večstanovanjskih stavb. Lastniki se morajo odločiti o vrsti in tipu delilnikov, o izvajalcu delitve in o začetku in trajanju obračunskega obdobja.
Kdo mora poskrbeti za vgradnjo delilnikov?
Vgradnjo delilnikov morajo zagotoviti lastniki posameznih delov stavbe. Lastniki odločijo tudi o vrsti in tipu delilnikov.
Na kakšen način lastniki sprejmemo odločitev?
Lastniki sprejmejo odločitev na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine. Odločitev velja, če je bila sprejeta z večinskim lastniškim deležem. Za postopek odločanja lastnikov in določitev števila uporabnikov posameznega dela stavbe se uporabljajo predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb.
Ali je več kot 50 % soglasje potrebno tudi v primeru poslovnih stavb z več enotami?
Da. Ne glede na to, ali so stavbe stanovanjske, poslovne ali stanovanjsko-poslovne, je potrebno več kot 50 % soglasje po lastniških deležih.
Kaj se zgodi, če lastnik ne omogoči vgradnje delilnikov na radiatorje?
Lastnikom posameznih delov, ki ne vgradijo delilnikov, se določi porabniški delež za ogrevanje po ključu ogrevane površine in pomnoži s faktorjem 3. Če lastnik posameznega dela stavbe ne vgradi merilnih naprav je tudi v prekršku, za katerega je predpisana globa 200 evrov.
Kdo vgradi delilnike?
Delilnike lahko vgradijo za to usposobljeni proizvajalci ali dobavitelji delilnikov, v skladu z navodili proizvajalca.
Kdo plača nabavo in vgradnjo delilnikov?
Nabavo in vgradnjo delilnikov plačajo lastniki posameznih delov stavb.
Kdo določi parametre za delitev in obračun stroškov za toploto?
Parametre za delitev in obračun stroškov toplote določi izvajalec delitve.
Kdo določi obračunsko obdobje?
Začetek in trajanje obračunskega obdobja določijo lastniki. Lastniki se lahko odločijo, da traja obračunsko obdobje eno leto, en mesec ali več mesecev.
Pri odločitvi o dolžini obračunskega obdobja je potrebno upoštevati, da krajše obračunsko obdobje praviloma pomeni večje stroške za odčitavanja delilnikov in delitev stroškov za toploto, vendar pa omogoča boljšo informiranost in hitrejše odkrivanje morebitnih napak.
Če lastniki ne odločijo o začetku in trajanju obračunskega obdobja, o tem odloči izvajalec obračuna, obračunsko obdobje pa traja en mesec.
Je mesečno odčitavanje delilnikov bolj primerno kot letno?
Prednost mesečnega odčitavanja delilnikov in obračuna stroškov je predvsem v tem, da uporabniki stavbe plačujejo stroške za toploto sproti. Zato poračun teh stroškov ni potreben. Poleg tega so sproti obveščeni o porabi energije.
Kdo je izvajalec delitve?
Izvajalec delitve odčitava delilnike in deli stroške. Izvajalec delitve določa parametre delitve ter odstotke stroškov, ki pripadajo posameznim delom stavbe.
Za izvajanje svoje naloge mora imeti izvajalec delitve ustrezno programsko in strojno opremo ter z lastniki oziroma z upravnikom sklenjeno pogodbo. Če izpolnjuje pogoje, je lahko izvajalec delitve tudi upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljavec skupne kurilne naprave.
Kdo odčitava delilnike?
Delilnike odčitava izvajalec delitve.
Kakšna je pri delitvi stroškov toplote vloga upravnika?
Upravnik zagotovi izvajalcu delitve podatke o številu oseb, o ogrevani površini, o višini posameznih delov in o celotnih toplotnih izgubah.
Upravnik je v večini primerov tudi izvajalec obračuna, lahko pa je tudi izvajalec delitve, če za to nalogo izpolnjuje pogoje.
Kdo izvaja obračun stroškov za toploto?
Obračun stroškov izvaja pravna ali fizična oseba na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe. Izvajalec obračuna je lahko upravnik stavbe, dobavitelj toplote ali upravljavec skupne kotlovnice.
V večstanovanjskih stavbah, ki morajo imeti v skladu z določbami Stanovanjskega zakona upravnika, je izvajalec obračuna stroškov v večini primerov upravnik.
Ali mora upravnik letno poročilo poslati vsem lastnikom?
Letno poročilo, ki ga pripravi izvajalec obračuna, se objavi na oglasni deski. Letnih poročil ni potrebno pošiljati vsakemu lastniku, Pravilnik pa seveda ne prepoveduje, da izvajalec delitve, izvajalec obračuna ali upravnik izdeluje in pošilja lastnikom tudi individualna letna poročila ter druge koristne informacije, ki sicer niso obvezne.
Kdo izdela letno poročilo?
Letno poročilo izdela izvajalec obračuna, Pravilnik pa določa tudi minimalno vsebino letnega poročila.
Zakaj Pravilnik ne določa kazni za izvajalca oz. upravnika v primeru nepravilnih obračunov?
Sankcije za dobavitelje toplote, upravljavce skupne kotlovnice, izvajalce delitve in izvajalce obračuna določa Energetski zakon v kazenskih določbah.
Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek dobavitelj toplote iz omrežja ali upravljavec skupne kotlovnice, če stroškov za porabo toplote posamezne stavbe ne obračunava na podlagi meritev porabe toplote posameznih stavb ali če v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli ne obračunava stroškov toplote po dejanski porabi za vsak njen posamezni del skladno s Pravilnikom.
Tudi izvajalec delitve stroškov in izvajalec obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki ravnata v nasprotju s Pravilnikom, se kaznujeta z globo 1.200 eurov.

00:00

0 0

Uporaba pravilnik

Predogled

Ali se Pravilnik uporablja v vseh večstanovanjskih stavbah?
Pravilnik se obvezno uporablja v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki imajo:
1. - štiri ali več posamezne dele (stanovanja, lokali,…) in
  - skupen sistem ogrevanja in/ali skupen sistem priprave tople sanitarne vode.

Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem ogrevanja, nima pa skupnega sistema za pripravo tople vode, se uporabljajo samo določbe za ogrevanje.

Če ima večstanovanjska stavba le skupen sistem za pripravo tople vode, nima pa skupnega sistema ogrevanja, se uporabljajo samo določbe, ki se nanašajo na toplo sanitarno vodo.

Pravilnik se ne uporablja:

- v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli (npr. manj kot štirimi stanovanji),
- v večstanovanjskih stavbah, ki imajo individualne naprave za ogrevanje (etažna centralna kurjava na plin v vsakem stanovanju, električne peči v vsakem stanovanju, ….), se ne uporablja za ogrevanje,
- v večstanovanjskih stavbah, kjer imajo individualne naprave za pripravo tople sanitarne vode (električni bojlerji v vsakem stanovanju, …), se ne uporablja za toplo sanitarno vodo,
- v večstanovanjskih stavbah, v katerih ima vsak posamezni del svojo toplotno podpostajo, v kateri se individualno pripravlja topla voda in ogrevanje.
Ali se Pravilnik uporablja za stanovanja, ki niso priključena na skupni ogrevalni sistem?
Če posamezna stanovanja niso priključena na skupni ogrevalni sistem in tako stanje ni posledica kršenja gradbenih in stanovanjskih predpisov ter lastniki teh stanovanj po pogodbi o medsebojnih razmerjih do ogrevalnega sistema nimajo nobenih obveznosti (npr. v primerih, ko se je centralno ogrevanje v večstanovanjske hiše skladno s projektom vgradilo naknadno v samo nekatere enote), potem se Pravilnik uporablja le za preostala stanovanja, torej tista stanovanja, ki so priključena na skupni ogrevalni sistem.
Iz veljavnih gradbenih in stanovanjskih predpisov tudi ne izhaja in ni razvidno, da bi bilo dopustno, da bi se lastniki v večstanovanjski stavbi, kjer so načrtovane in vgrajene inštalacije za določen način ogrevanja, lahko odločili, da se iz enotnega načina ogrevanja odklopijo in si sami (individualno) uredijo ogrevanje za svoje stanovanje.
Ali se Pravilnik uporablja, če delilniki niso vgrajeni?
Pravilnik se uporablja v vseh primerih večstanovanjskih stavb z več kot štirimi posameznimi deli, ki imajo centralno ogrevanje oziroma centralno pripravo sanitarne tople vode, in določa način delitve stroškov za toploto tudi če delilniki niso vgrajeni.
Ali se Pravilnik uporablja v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli?
Ne, način delitve stroškov za toploto v stavbah z manj kot štirimi posameznimi deli določa Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb.
Ali se Pravilnik uporablja v stavbah, v katerih je razvod toplote napeljan do toplotnih podpostaj, ki služijo tako za pripravo tople vode in tudi za ogrevanje posameznih delov stavb?
Za stavbe, v katerih ima vsak posamezni del svojo toplotno podpostajo, ker na nivoju stavbe ni ločenega sistema centralnega ogrevanja in sistema centralne priprave tople vode, se Pravilnik ne uporablja. V teh primerih se stroški za toploto delijo na osnovi splošnega načela Stvarnopravnega zakonika, torej glede na solastniške deleže, razen če se lastniki s pogodbo ne dogovorijo drugače. V slednjem primeru pa se lahko še vedno smiselno uporabijo nekatere določbe Pravilnika.
Ali Pravilnik upošteva manjša ogrevalna telesa, ki jih uporabljam poleg centralnega ogrevanja?
Pravilnik določa način delitve le za skupne ogrevalne sisteme, zato pri delitvi skupnih stroškov ne more upoštevati individualnih sistemov temveč le tiste, ki so v skupni rabi in lasti vseh etažnih lastnikov.
Ali se stroški delijo za vsako stavbo posebej ali za vse stavbe s skupno kotlovnico skupaj?
Za vsako stavbo posebej. Meritve toplote, ločeno za ogrevanje in pripravo tople vode, so po Energetskem zakonu obvezne za vsako stavbo posebej. To se nanaša na vse stavbe, tako na tiste, ki se s toploto oskrbujejo iz sistema daljinskega ogrevanja, ki se izvaja kot javna služba, kot tudi tiste stavbe s skupno kotlovnico.
Ali je Pravilnik tisti predpis, ki določa obveznost vgradnje delilnikov?
Ne, obveznost vgradnje določa Energetski zakon. Pravilnik določa le način delitve stroškov za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja oziroma stroškov za gorivo v primeru skupne kurilne naprave (skupne kotlovnice po Stanovanjskem zakonu ali skupnega kotla ene večstanovanjske stavbe), to je stroškov, ki so odvisni od količine porabljene toplote. To velja tako za toploto za ogrevanje, kot tudi za toploto za pripravo tople sanitarne vode.
Ali Pravilnik določa način delitve vseh stroškov za ogrevanje?
Ne, Pravilnik določa le način delitve tistih stroškov, ki so odvisni od količine toplote, ki jo posamezna stavba porabi. To so stroški za toploto iz sistema daljinskega ogrevanja in stroški za gorivo v skupni kotlovnici. Drugi stroški za toploto, ki niso odvisni od količine porabljene toplote oziroma goriva, se delijo po Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb. To velja za priključno moč v primeru oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja, priključno moč za zemeljski plin, kemično pripravo vode za ogrevanje, dimnikarske storitve, plače kurjača ter druge obratovalne stroške kotlovnice.
Ali Pravilnik določa način delitve stroškov za količino porabljene tople vode?
Merjenje vode urejajo drugi predpisi. Način delitve stroškov za samo vodo ureja Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. To se nanaša na vso vodo (tekočino), tako hladno kot toplo.

00:00

0 0